Zadnja sprememba vremena je zopet prinesla par sond na skrajni vzhod Slovenije. Sonda iz Udin me je včeraj preletela, presenetila pa današnja iz Ljubljane. Te le redko zaidejo v moj konec (so brez padala in običajno hitreje padajo). Za današnjo je napoved kazala pristanek v okolici Velenja (rumena črta na slikici št. 4), pa je uspela prileteti vse do Goričkega.

Kot običajno smo zjutraj prekmurski radioamaterji sedeli ob kavi, pa sem občasno pogledal še na telefon kaj se dogaja s sondami. Ljubljanska je nadaljevala pot mimo Velenja in je vse kazalo, da bo končala nekje v Avstriji, nad Slovenijo. Po kavi sem šel opravit svojo državljansko dolžnost (lokalne volitve) in še enkrat pogledal na telefon. Sonda se je na Goričkem obrnila in zavila nazaj proti jugu. Je pa bila že zelo nizko in je padla v bližini vasi Poznanovci na njivo. Zaradi dežja tako ne morem nič početi in sem se odpravil po njo. Poklical sem še Romana – S57WW, da je mojo namero objavil na radiosondy.info.

Po prihodu na kraj pristanka sem videl, da je sonda res ležala na njivi (zorani, namočeni od dežja – vsaj blato je tokrat slovensko in ne madžarsko ). Jasno pa je postalo tudi, zakaj je sondi tokrat uspelo prileteti tako daleč. Balon ni počil, bil je še čisto cel, le majhno luknjico je imel skozi katero je uhajal plin. Bil je še vsaj za dobro četrtino napolnjen. Pobral sem vse na njivi, dal v prtljažnik in nazaj domov. Doma je bil balon še vedno delno napihnjen. To je moj prvi popolnoma celi balon pri kakšni najdeni sondi. Še par slikic…