Počasi se približujem letom, ko ne bom več imel toliko časa za sebe (upokojenci nikoli nimajo časa) in poskušam čas do tedaj čim bolj izkoristiti. Tako sem se odločil, da se začnem ukvarjati še z vlakci in železniškimi tiri oz. nečim kar je temu podobno.

Občasno grem poiskat kakšen vremenski balon, ki jih širom po evropi spuščajo v zrak razne organizacije in tako sem 5. novembra šel iskat vremenski balon, ki je poletel iz Ljubljane. Na zemljo je padel blizu mene, tik za mejo na madžarski strani (slika 1). To jutro je pošteno deževalo, na koncu sem bil moker in blaten do kolen. Seveda je balon padel na zemljo na takšnem mestu, da je bilo potrebno pešačiti do njega čez blatne njive, travnik in gozd.

Nekje na sredi poti pa sem naletel na malo globši potok in zanimivo progo čez njega – skoraj kot enotirna železnica.. Bilo je mokro, spolzko, imel sem polne roke opreme pa še strah me je bilo malo. Ker pa je sonda ležala na nasprotni strani, nisem imel druge možnosti kot pogumno zakorakati čez jekleni most. Še sreča, da je deževalo in ni bilo razen divjadi nikogar zunaj, da bi videl norca, ki po takšnem vremenu bluzi  naokrog…