Že cel maj je vreme aprilsko in tudi vetrovi niso ravno preveč standardni. Pred nekaj dnevi, ko je pihal jugozahodnik sva z Janijem čakala, če kakšna sonda iz Ljubljane zaide na naš konec. Ena je letela malo južneje in pristala v 9A. Potem pa severneje čez Pohorje proti MB. Nekajkrat je bila smer na naš konec pa je balon bistveno prej počil, kot je bilo treba in je končala nekje okrog Celja ali proti Ptuju. Ljubljanska tudi nima padala in zato ima še krajšo pot. Ko sva z Janijem debatirala okrog tega sem mu rekel, da bova morala kdaj v avto in se zapeljati malo zahodneje v osrednji del Slovenije, kjer pade več sond, kot na našem koncu.

Iz Graza so cel mesec letele proti Madžarski. Vmes je kakšna pristala tudi v Avstriji, če ni bilo preveč vetra. Tudi z juga ni nič pihnilo, da bi kakšna iz Zagreba prišla na naš konec.

No, medtem je Jani porihtal vrhunski sprejemni sistem in je dnevno med TOP 10 v Evropi med sprejetimi sondami.

Za petek je bila napoved hitrega prehoda hladne fronte in posledično je bilo za pričakovati, da bodo tudi sonde letele v tej smeri.

Napoved se je uresničila in posledice so bile vidne po vsej državi. Zato sem pričakoval, da zjutraj sonda iz Graza leti v S5. Spremljal sem njen let in ob 5. zjutraj je vstopila v S5 na višini 14 km. Hitrost je bila precej majhna in je dajalo upanje, da ne bo letela preveč daleč. Če so hitrosti višje potem sonda hitro preleti teh nekaj kilometrov do Hrvaške.

Letela je jugovzhodno, kar je bilo še posebej spodbudno. Severno od Lenarta je na višini 22 km končala vzpon in sledil je prost padec okrog 30m/s. Po nekaj kilometrih se je padalo odprlo in sonda je lepo počasi padala in jadrala južno in vmes rahlo jugovzhodno ob dolini reke Pesnice. Območje je idealno za pristanek sonde, ker so velika polja in ni bojazni, da bi končala kje na drevesu.

In dve minuti čez 6. zjutraj je res zaključila let na polju nedaleč od Juršinec na polju ob reki Pesnici. Takoj sem bil odločen, da grem po njo in tudi poznam to lokacijo.

Edina skrb je bila ta, kako bo na polju, ker so popoldan in zvečer bili hudi nalivi. Seveda je šla zraven tudi žena in je vzela s seboj še škornje. Otroci so bili v šoli in so tako prikrajšani za eno veselje.

Čez slabe pol ure prispeva v bližino. LoRa TTG je že bil vklopljen in na telefonu se pojavi znan pisk in kaže, da je sonda dobrega pol kilometra od naju. Zapeljem na cesto med polji in ko parkiram kaže nekaj manj kot 300m do sonde.

Pričakovanja so se uresničila. Ponekod na polju je stala voda. Potok je bil poln. Na srečo je bila njiva s koruzo in zaradi hladnega vremena je koruza še zelo majhna. Žena si je obula škornje in šla v smeri, kot jo je kazalo na monitorju. Ko je hodila se je v blato pogrezala do 10 cm. Jaz sem čakal pri avtomobilu. Čez nekaj minut mi pomaha in pove, da jo je našla. Padalo je bilo kakšnih 30 m stran. Ko je navila vrvico in vse pobrala je šla nazaj po hudi blatni poti po njivi.

Med tem, ko je žena pobirala sondo sem poklical Janija in mu povedal, da sva jo našla in kakšen je teren in vse ostalo. Hecal me je, da mi bo za rojstni dan kupil škornje. Pa sem mu povedal, da je že zamudil in seveda, da je dovolj en sam na njivi.

To je 10. vremenska radiosonda v dobrem letu odkar jih intenzivno spremljam in pobiram.

Sedaj čakam, da pride še kakšna iz Italije, ker je še nimam. Če ne bo drugače bom moral po njo, ko bomo poleti na Jadranu. No, lani, ko sem bil tam so ravno takrat vse letele na drugo stran, kot smo bili mi.

73, Roman S57WW